Osnovni podatki
Trajanje:
1. maj 2017–30. april 2020
Šifra:
J6-8249
Opis

Porast globalnih številk beguncev v zadnjih desetletjih, njihov vstop oziroma uporaba  v prostoru politične argumentacije in javnega diskurza, je postavilo tudi vprašanje historiziranja begunske problematike kot posledico ugotovitve, da so begunci in begunska izkušnja v znatni meri izključeni iz »mainstream » historiografskih razprav, kot historična kategorija so odsotni iz družboslovnih obravnav in še toliko bolj iz politike. Za pomankljivo zanimanje beguncev v zgodovinopisju je težko podati prepričljive argumente, tudi zaradi zelo preprostega dejstva, da so bile izselitve prebivalstva (displacement)  najtesneje povezane s procesi, kot si bile vojne, revolucije ali oblikovanje (nacionalnih) držav. Umik razprave o beguncih na rob historičnih obravnav nenazadnje pomeni delno in okrnjeno branje/razumevanje procesov, ki so ne le zaznamovali, temveč v temeljih spremenili neko dobo.

Zamisel  o projektu o beguncih kot nikoli dokončani zgodbi predstavlja odziv na aktualna dogajanja v svetu, Evropi in Sloveniji ter je posledica spoznanja o ahistoričnem soočanju z aktualnimi begunci, ki jih znotraj konteksta varnosti aktualne politike zaznavajo izključno kot problem. S 1. svetovno vojno begunci postanejo predmet mednarodne politike in dejavnik v mednarodnih odnosih, po vojni so begunci postali odločilni dejavnik v notranji in mednarodni politiki, kar je pripeljalo do prvih mednarodnih pravnih določb za urejanje statusa begunca in njegovega (ne)državljanstva.  Na tej podlagi je odločitev za časovni okvir predlaganega projekta logična, saj bo zajel obdobje genocidnega 20. stoletja, ki je slovenski prostor z begunskega gledišča zaznamovalo kot prostor odhoda in kot prostor prihoda, pri čemer bo poudarek na odhodih s slovenskega prostora. Raziskava bo analizirala dve svetovni vojni ter vojno na področju nekdanje Jugoslavije  (1991 – 1995), pri čemer bosta 1. in 2. svetovna vojna  begustvo obravnavali z vidika odhoda s slovenskega prostora, zadnja vojna pa bo slovenski prosto postavila kot prostor prihoda, predvsem beguncev iz Bosne in Hercegovine. Begunstvo bo postavljeno v okvir socialne zgodovine vojn, ker bodo obravnavani načini in obdobja odhoda, metode nastanitve, oblike pomoči in samopomoči ter socialne mreže, ki so beguncem pomagale vzpostaviti osnovne pogoje bivanja v novih socialnih, etničnih, kulturnih in verskih okoljih.

Toda konca vojn, negotovost, propad imperijev in razpad imperialnega nadzora ne predstavljajo konca begunskih procesov, nasprotno.  Nacionalizacija in »purifikacija« povojnih prostorov sta bili posledica nacionalizmov, partikularizmov in ekspulzionizmov, s ciljem oblikovanja »čistih«/ nacionalnih držav, in sta namreč zahtevali umik prebivalstva z nepravimi etničnimi referencami. Zato se projektna skupina ne bo mogla in smela izogniti tudi problematiki izseljevanj neposredno po koncu obeh svetovnih vojn, vendar v omejenem obsegu. Pozornost bo posvetila posebni družbeni skupini, plemstvu, ki je po 2. svetovni vojni doživljala posebno usodo. Plemstvo v okviru povojnega obračunavanja novih oblasti z nasprotniki ni bilo obravnavano kot posebna družbena skupina, temveč so bili njegovi člani označeni kot Nemci in jih je zato čakala enaka usoda kot druge prebivalce slovenskega prostora, ki so sodili v to skupino, ustvarjeno na dejanski ali zgolj namišljeni nacionalni osnovi. Posamezni primeri, ki obravnavajo interakcijo plemiških rodbin s slovenskim okoljem v 40. letih 20. stoletja, so raztreseni po drugi (ne nujno znanstveni) literaturi. Kot zgovorna študija primera bo obravnavana tudi likovna umetnost na begunsko tematiko ter umetniki, umetnostni zgodovinarji in druge s tematiko povezane osebnosti.

Obravnava slovenske begunske izkušnje bo nadalje postavila slovenske prisilne migracije v kontekst evropske zgodovine vojnih migracij, saj je ta v evropskih kontekstualizacijah vojnega nasilja in z njim povzročenih migracij zapostavljena ali morda geografsko in izkušenjsko ne dovolj zanimiva za širšo evropsko historiografijo.

Faze projekta

1. leto:

  • evidentiranje gradiva (arhivi, knjižnice, teren)
  • okrogla miza: javna predstavitev problematike in preliminarnih rezultatov
 

2. leto:

  • nadaljevanje dela v arhivih, bibliotekah in na terenu
  • analiza gradiva in pisanje besedil
  • workshop: begunstvo in 1. svetovna vojna, case-study umetnost na begu
 

3. leto:

  • workshop: begunstvo v 2. svetovni vojni, case-study plemstvo
  • organizacija panela na prihodnjih konvencija The Association for Slavic, East European, & Eurasian Studies– begunstvo – nedokončana zgodba
  • priprava študij posameznih projektnih sklopov, tudi v angleškem jeziku
  • monografija o begunstvu v 1. svetovni vojni
  • priprava virtualne razstave in razstave v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor.

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije