GRAJSKE SLIKARSKE ZBIRKE

Uvodna stranKaj je grad?Stoji stoji tam beli gradGrad in plesna kulturaGrajske kapeleGrad kot središče zemljiškega gospostvaGrajske knjižniceGradovi na likonvih upodobitvahGradovi kot upravna središčaGraščinska gospodarska poslopjaGlasba na slovenskih gradovihGrajske slikarske zbirkeGrajska politikaVloga gradu v srednjeveškem vojskovanjuDvorec SmlednikPlemiško stanovanje na SlovenskemNeinvazivne arheološke raziskave mot na SlovenskemSrednjeveški gradovi v pokrajiniGradovi na Slovenskem nekoč in danesGradovi in njihovo okrasno zelenjeGradovi kot duhovna dediščina

V 17. in 18. stoletju so bile slikarske zbirke pomemben sestavni del opreme slovenskih gradov. V izboru in načinu umeščanja slik v prostor ter v okoliščinah, v katerih so bile pridobljene, se odražajo tako prevladujoče zbirateljske tendence in uveljavljene prakse v opremljanju notranjščin s slikami kot tudi individualen okus lastnika zbirke, njegov odnos do različnih umetnostnih usmeritev in želje po uveljavitvi in prezentaciji lastnega statusa v družbi. Imena slikarjev ter ikonografske zvrsti in teme, ki jih srečujemo v popisih slik v zapuščinskih inventarjih, potrjujejo, da so kot v drugih srednjeevropskih deželah tudi zbiratelji na Kranjskem in Štajerskem svoje slikarske galerije neredko poskušali snovati v skladu z značilnostmi velikih cesarskih in knežjih zbirk. Med slikami v plemiških mestnih rezidencah in v gradovih so sprva močno prevladovala dela z religioznimi vsebinami in portreti, postopoma pa so se uveljavile tudi druge ikonografske zvrsti, zlasti krajine in tihožitja.

V obdobju med obema vojnama, ko je kot spomeniški referent in odgovorni konservator nad opremo slovenskih gradov bdel dr. France Stele, so se umetniške zbirke ali posamezne umetnine pogosto znašle na razprodajah grajskih inventarjev; marsikatera je bila prodana v tujino. Konservatorska poročila Franceta Steleta, njegovi terenski zapiski, ki jih hrani Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, njegova korespondenca in fotodokumentacija, ki je nastala ob obiskih spomeniške službe na slovenskih gradovih, omogočajo vpogled v okoliščine, ki so vplivale na usodo večjih grajskih zbirk na Slovenskem (mdr. zbirke v gradovih Hrastovec, Ormož, Gornja Radgona, Murska Sobota, Brdo pri Kranju, itd.) pred začetkom druge svetovne vojne. S pomočjo Steletovih fotografij grajskih notranjščin in slikarske opreme je mogoče spoznati provenienco nekaterih del, ki so bila prenesena na druge lokacije po Sloveniji ali pa izvožena v tujino. V Alegoriji pomladi, ki jo je France Stele leta 1933 fotografiral med terenskim obiskom v gradu Ormož, lahko tako prepoznamo umetnino flamskega slikarja Jean-Baptista de Saiveja, ki je bila leta 1997 prodana na dražbi Wiener Kunstauktionen na Dunaju (sl. 1 in 2). Na fotografiji notranjščine gradu Velenje iz leta 1934 pa je mogoče identificirati upodobitev Lot s hčerama, delo doslej neznane provenience, ki visi v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (sl. 3 in 4).

Tina Košak, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU