Feldmaršal Radetzky in Slovenci / Simpozij

Letos v začetku novembra bo minilo 250 let od rojstva enega najznamenitejših generalov avstrijske vojske – feldmaršala Jožefa Venclja Radetzkega. Veliki zmagovalec bitk pri Custozi (1848) in Novari (1849) je bil pojem uspešnega vojskovodje, in v avstrijski monarhiji je njegov lik prerasel v legendo.

Radetzkyjevo ime je za razliko od številnih drugih avstrijskih generalov, ki so utonili v pozabo, znano še danes. Ne nazadnje tudi po zaslugi znamenite Radetzkyjeve koračnice, ki jo je Johann Strauss st. napisal leta 1848 in z njo počastil generalovo zmago pri Custozi. Manj znano pa je dejstvo, da je bil Radetzky povezan tudi z današnjim slovenskim prostorom, v katerega so ga pripeljale družinske vezi. Njegova žena je bila namreč Frančiška grofica Strassoldo iz Furlanije, katere mati je bila članica rodbine grofov Auerspergov s Turjaka. Prav preko tašče je Radetzky prišel do lastništva gradu Neuhaus v Tržiču, ki ga je dal po požaru leta 1811 povsem obnoviti. Nekaj let je bil tudi lastnik Tivolskega gradu v Ljubljani, ki mu ga je cesar podelil v zahvalo za njegove vojaške uspehe.

Obletnico Radetzkyjevega rojstva bo Zgodovinski inštitut Milka Kosa počastil z enodnevnim znanstvenim simpozijem, na katerem bo z več vidikov razkril povezave med Radetzkim in Slovenci. Poleg njegovega življenja in vojaške kariere bomo tako predstavili njegovo delovanje v Tržiču in Ljubljani ter spomin nanj, ki se je v obeh mestih z različno intenzivnostjo ohranjal do današnjih dni.

PROGRAM SIMPOZIJA