Umrla je prof. dr. Darjenka Mihelič

Sodelavke in sodelavci Zgodovinskega inštituta smo obnemeli ob žalostni vesti, da se je poslovila naša nekdanja predstojnica prof. dr. Darja Mihelič.

Prof. dr. Darjenka (Darja) Mihelič se je rodila 3. marca 1950 v Ljubljani, kjer je leta 1968 maturirala in leta 1974 diplomirala na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Istega leta se je zaposlila kot stažistka raziskovalka na Inštitutu za občo in narodno zgodovino pri SAZU, poznejšem Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Leta 1983 je doktorirala s tezo Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 in postala najmlajša doktorica zgodovinskih znanosti, kar je bil pomemben mejnik v slovenskem zgodovinopisju. Leta 1985 je postala prva docentka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za zgodovino Slovencev do konca 18. stoletja, leta 1990 je na istem področju postala prva izredna profesorica in leta 1995 tudi prva redna profesorica na Oddelku za zgodovino. Od leta 1994 je bila znanstvena svetnica ZRC SAZU, med letoma 2000 in 2009 tudi predstojnica inštituta. Pedagoško je delovala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

V akademskem letu 1990/1991 je bila štipendistka sklada Alexandra von Humboldta v Münchnu in Münstru. Delovala je v odboru Mednarodne komisije za zgodovino mest in v odboru Mednarodnega združenja za zgodovino Alp.

Za raziskave starejše zgodovine slovenskih mest je leta 1986 prejela nagrado sklada Borisa Kidriča, leta 2010 Zlati znak ZRC za znanstveni opus, leta 2019 pa naziv zaslužne raziskovalke ZRC SAZU.

Njeno delo je odločilno zaznamovalo raziskovanje srednjeveških mest, zlasti Pirana in širšega severnojadranskega prostora. Že kmalu po diplomi je objavila prvi zvezek najstarejše piranske notarske knjige, nato pa do leta 2018 izdala sedem zvezkov in s tem celoten ohranjeni korpus piranskih notarskih knjig. To je temeljno delo za slovensko medievalistiko: ne prinaša le objave virov, temveč tudi zanesljivo osnovo za raziskave gospodarske, socialne, pravne in kulturne zgodovine mestnega okolja. Njena tekstno-kritična priprava virov je zahtevala dolgotrajno in vztrajno delo z rokopisnim gradivom, jezikovno natančnost in dobro poznavanje srednjeveških institucij, vsakdanjih praks ter gospodarskih razmer.

Raziskovalni opus Darje Mihelič je širok in večplasten. Obravnavala je trgovino, cene, mere, obrti, računske pripomočke, pomorski promet, mestno upravo in vsakdanje življenje. Njene raziskave niso ostale omejene na srednji vek: skupaj z akademikom Ferdom Gestrinom je obravnavala tržaški pomorski promet v 18. stoletju, v knjigi Piran, mesto in ljudje pred sto leti pa je osvetlila piransko vsakdanjost ob koncu 19. stoletja. Posebno mesto ima njeno delo na področju zgodovine žensk in otrok v predmodernih mestih, kjer je med prvimi v slovenskem prostoru sistematično odpirala vprašanja pravnega in družbenega položaja žensk, družine ter ranljivih skupin.

Pomemben del njenega dela je tudi družbeno odgovorna raba zgodovinskega znanja. Zgodovinsko je obravnavala aktualna družbena in politična vprašanja, na primer zgodovino meje v Piranskem zalivu in zgodovino terana. Monografija Ribič, kje zdaj tvoja barka plava? Piransko ribolovno območje skozi čas je primer raziskave, ki z znanstvenimi sredstvi pojasnjuje še vedno nerešeno vprašanje slovensko-hrvaške morske meje. Obenem se je večkrat vračala k predmodernemu zgodovinopisju, od predstav Karantanije pri srednjeveških in novoveških piscih do interpretacij humanističnega zgodovinopisja med Alpami in Jadranom.

Darja Mihelič je veliko prispevala tudi k enciklopedičnemu, uredniškemu in pedagoškemu delu. Sodelovala je pri Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev ter pri Enciklopediji Slovenije, za katero je napisala petdeset gesel in bila ena od urednic za starejšo zgodovino. Bila je uredniško dejavna pri Zgodovinskem časopisu, Annales in Acta Histriae, sourednica zbirke Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke ter soavtorica učbenikov in študijskih gradiv. Zgodovino je znala približati tudi širši javnosti: napisala je mladinski knjigi Polje, kdo bo tebe ljubil in Meščan sem, sodelovala pri dokumentarnih filmih »Utrip srednjeveške Škofje Loke« in »Piranska srednjeveška zgodba« ter s soavtorji pripravila knjigo »Hazard« o zgodovini iger na srečo.

V slovenski zgodovinarski organizaciji je bila dejavna od začetka poklicne poti. Med letoma 1976 in 1980 je tajnica Zgodovinskega društva Ljubljana in med letoma 1982 in 1986 njegova predsednica, med letoma 1988 in 1992 pa je postala predsednica Zveze zgodovinskih društev Slovenije; leta 2014 je bila imenovana za častno članico ZZDS. Od leta 2001 je članica odbora Zgodovinskega društva za južno Primorsko. Delovala je tudi v telesih, povezanih z znanstveno politiko: v komisiji za nagrade in priznanja na ministrstvu za znanost, v Nacionalnem znanstvenoraziskovalnem svetu, v področnih svetih za humanistiko in zgodovino ter po upokojitvi v občasnih telesih ARRS oziroma ARIS.

Znanstveni, pedagoški, uredniški in organizacijski opus Darje Mihelič kaže raziskovalko, ki je slovensko zgodovinopisje trajno zaznamovala z objavami virov, razpravami o mestni, gospodarski, socialni in ženski zgodovini, javno zgodovino kot sredstvom za približevanje zgodovine širši javnosti ter dolgoletnim delom za stroko. Njeno delo ostaja temelj za nadaljnje raziskave srednjeveškega in zgodnjenovoveškega severnojadranskega prostora, ki je temeljilo na spoznanju o nedokončnosti zgodovine ter prepričanju, kako lahko novi viri, nove tehnologije branja in iskanja virov ter novi zgodovinopisni in politični konteksti spreminjajo interpretativne okvire in s tem védenje o preteklosti.

Tudi po upokojitvi je skrbno spremljala delo na inštitutu, naše vzpone in raziskovalne rezultate, svetovala nam je v znanstvenem in osebnostnem oziru, dragoceni predstojniški nasveti niso nikoli ostali prezrti, saj so bili podani v želji, da se inštitut razvija in stremi k prepričljivim in izvirnim rezultatom.

Ohranili jo bomo v spoštljivem spominu!