Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja: informacijsko-tehnološko podprta evidenca, znanstvene objave in analize

Ni znano, koliko rokopisov slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja se je ohranilo neobjavljenih do danes, kje se nahajajo in kakšna besedila pravzaprav nosijo. Ta vprašanja so bila obravnavana v številnih delih slovenske literarne in obče zgodovine, vendar zvečine obrobno, fragmentarno, le toliko, kolikor je bilo potrebno za splošne črte celostnega literarno-kulturnega razvoja Slovencev. Ta tematika ni bila nikdar raziskana sistematično; razen Kidričevega članka (prim. 15.3) ne obstaja nikakršen popis ali register rokopisov te dobe v slovenščini. Tudi nekatere slovenske rokopise, ki jih je imela literarna zgodovina v evidenci, denimo obsežen Skalarjev rokopis iz 1643, je zadela nenavadna usoda, da so kljub pomembnosti ostali do danes neobjavljeni in relativno neznani. To velja tudi za rokopisno sloveniko s področja širšega slovenskega slovstva, kamor moramo uvrstiti malo znane uradovalne rokopise, tj. prisege, volila, razglase ipd.; pomemben del tega gradiva je bil odkrit šele v zadnjih letih, kar dopušča možnost za nova odkritja. V predlaganem projektu bomo:

• sistematično zbirali podatke o rokopisih slovenskega slovstva 17. in 18. (deloma še tudi zgodnjega 19.) stoletja v zbirkah slovenskih in tujih inštitucij in v elektronski obliki izdelali register rokopisov, ki bo odprt za dopolnitve z novimi odkritji;
• v elektronskih znanstvenokritičnih izdajah bomo objavili izbor reprezentativnih, še neobjavljenih besedil;
• omenjena objavljena besedila bodo večdisciplinarno analizirana z gledišč literarne zgodovine in teorije, zgodovine slovenskega jezika, kulturne in splošne zgodovine.

Evidentiranje, analiza, objavljanje in posredovanje rokopisnih besedil te dobe bodo v tem projektu temeljile na sodobnih informacijskih tehnologijah in njihovi aplikaciji v humanistiki (prim. 15.2, II.). Raziskovalcu-humanistu prijazna, toda visokozmogljiva elektronska orodja, ki bodo razvita v okviru projekta in bodo prosto dostopna na medmrežju, bodo po koncu projekta omogočila, da se v raziskavo in objavljanje rokopisnih besedil vključi tudi širši krog zainteresiranih raziskovalcev tega obdobja. Zaradi izredno majhnega števila slovenskih knjig v tej dobi je namreč vsaka najdba rokopisov in tudi fragmentov v slovenščini dragocena.