Znanstvena monografija Dežela - knez - stanovi obravnava proces formiranja kranjskih deželnih stanov v času, ko so dosegli institucionalno trdnost in vzpostavili konstruktivno politično ravnotežje z deželnim knezom. Osrednji del rekonstruira sestavo kranjskih stanov v prvem stoletju njihovega obstoja in delovanje deželnega zbora do smrti cesarja Maksimilijana I. Monografija zajema skoraj dve stoletji poznosrednjeveške in zgodnjenovoveške politične in ustavno-pravne zgodovine (okvirno od leta 1335 do leta 1518), pri čemer se ne omejuje zgolj na deželo Kranjsko, temveč jo smiselno povezuje z drugimi habsburškimi deželami. Gre za prvo kompleksno predstavitev te problematike, ki temelji na široki paleti virov in primerjavah z razvojem v sosednjih deželah. Knjiga ima enajst glavnih poglavij.

Uvodni del povzema stanje raziskav ter predstavlja ohranjenost in izpovedno vrednost zgodovinskih virov. Sledi oris oblikovanja poznosrednjeveških dežel kot teritorialnega in pravnega okvira funkcioniranja deželnih stanov. V ta sklop sodi privilegijsko deželno pravo, ki je pravno poenotilo deželno plemstvo kot jedro kasnejših stanov. V okvir stanovske predzgodovine sodi še obravnava prvih oblik sodelovanja »stanov« pri vladarjevih poslih. Avtor opozarja na problematične interpretacije v starejši literaturi ter nekorektno rabo izrazov deželni stanovi in deželni zbori za 13. in 14. stoletje.

Pomenska analiza različnih izrazov, s katerimi se v virih označuje stanovsko korporacijo, uvaja v osrednji del raziskave. V poglavju »Kranjski deželni stanovi do leta 1518«so rezimirane okoliščine vzpona deželnih stanov, nato pa sledi temeljita predstavitev posameznih stanov (prelati, gospodje, vitezi in oprode, mesta). S tem prikazom smo dobili natančnejše predstave o številčnosti posameznih stanov in o tem, kdo vse je imel pravico oziroma dolžnost udeleževati se zasedanj kranjskega deželnega zbora. Avtorja zanimajo odnosi med kranjskimi stanovi in primerjave s stanovi drugih dežel. Naslednje ključno poglavje predstavlja deželni zbor in druge vrste stanovskih zborovanj. Na virih temelječ seznam kranjskih deželnih zborov in meddeželnih stanovskih zborovanj je podlaga za razpravo o deželnozborskem postopku. V posebnem poglavju je predstavljena stanovska uprava, prav tako pravni položaj stanov, vprašanje njihove reprezentativnosti in njihovih pristojnosti. Slednje so bile najbolj opazne pri odobravanju, reparticiji in pobiranju deželnih davkov.

Poleg ožje Kranjske je govor o t. i. priključenih gospostvih (Marka in Metlika, Istra, devinski Kras, Trst, Reka, Kastavščina), pri čemer avtor ugotavlja, da vključenost v kranjsko deželnostanovsko sfero le pri Marki in Metliki ni bila sporna. Krajše zadnje poglavje obravnava odnose s stanovi drugih habsburških dežel, sledijo obsežen seznam virov in literature, v dodatku pa objave nekaterih posebej zanimivih dokumentov in nekaj praktičnih preglednic. Knjiga ima daljši povzetek v nemščini ter imensko in stvarno kazalo. Besedilo dopolnjujejo 3 karte in 34 slikovnih prilog.

Z delom je bilo raziskano pomembno vprašanje iz kranjske in tudi širše slovenske zgodovine na prelomu iz srednjega v novi vek. Gre za prvo kompleksno predstavitev začetnega obdobja kranjskih deželnih stanov, za široko zastavljeno in študiozno delo, kot ga v zvezi z obravnavano tematiko v slovenskem zgodovinopisju še ni bilo; pomembno je tudi za širši, predvsem avstrijsko-nemški prostor.

Knjiga je kot referenčno delo v prvi vrsti namenjena širši znanstveno-strokovni javnosti, profesionalnim zgodovinarjem, študentom zgodovine (in prava), arhivistom, zanimala pa bo tudi zgolj ljubitelje starejše zgodovine.