BESEDA UREDNIKA

UVODNA ŠTUDIJA: OBLIKOVANJE DEŽELE KRANJSKE V KONTEKSTU ŠIRŠIH RAZISKOVALNIH TENDENC IN SLOVENSKEGA ZGODOVINOPISJA (Peter Štih)

UVOD

DEŽELE IN DEŽELNO PLEMSTVO V ZGODOVINOPISJU – DOGNANJA, PROBLEMI, PRIMERI

OTTO BRUNNER– KONCEPT ZNOTRAJ NOVEGA MODELA USTAVNE ZGODOVINE

Tradicionalne predstave o srednjeveški družbi in nemških deželah – Brunnerjeva kritika

Dežela kot pravna skupnost – Brunnerjev alternativni model in njegova kritika

Vsebina dežele in deželnega gospostva – dinast kot gospod in sodnik dežele

PLEMSTVO NJEGOVA VLOGA PRI NASTANKU AVSTRIJSKIH DEŽEL V NOVEJŠEM ZGODOVINOPISJU – KOMENTAR NA PODLAGI PRIMEROV

DEŽELA KRANJSKA NJENO PLEMSTVO – UVELJAVLJENE PREDSTAVE IN STANJE RAZISKAV

Hauptmannova Kranjska

Novejše raziskave

CILJI IN OMEJITVE RAZISKAVE

KRANJSKA V 12. IN ZAČETKU 13. STOLETJA – DEZINTEGRACIJA MEJNE GROFIJE – POSKUS TERITORIALNEGA ZAOKROŽEVANJA GROFOV ANDEŠKIH

NEMOČ OGLEJSKIH PATRIARHOV KOT FORMALNIH MEJNIH GROFOV

GROFJE ANDEŠKI V PROSTORU MED ALPAMI IN JADRANOM V 12. STOLETJU

ZAČETKI UTRJEVANJA V PRVI POLOVICI 12. STOLETJA

KOT ZAVEZNIKI CESARJA FRIDERIKA BARBAROSE DO ISTRSKEGA IN MERANSKEGA NASLOVA

O sorodstvenih povezavah, ki naj bi odprle pot do istrskega in meranskega naslova

Cesar in jugovzhod države v času velike shizme (1161–1177)

Andeški kot cesarjevi zavezniki – pridobitev naslovov

VPRAŠANJE ANDEŠKE KRANJSKE

HIPOTEZE O NAMESTNIŠTVU

»Cremonska listina« in Hauptmannovi argumenti

Kritika in obračun

VSEBINA ANDEŠKEGA GOSPOSTVA NA KRANJSKEM – ISKANJE ODGOVOROV

Teritorializacija – razpad starih in vznik novih struktur; teritorialna gospostva – nove kneževine

Primer Štajerske

Mejna grofija in andeško teritorialno gospostvo na Kranjskem in v Istri

Zaključne misli

DINASTI IN TERITORIJI – OZEMELJSKA RAZDROBLJENOST IN BOJ ZA PREVLADO NAD OZEMLJEM NEKDANJE MEJNE GROFIJE V PRVI POLOVICI 13. STOLETJA

KNEZI IN CESAR V MEDSEBOJNI TEKMI

UTRJEVANJE AVSTRIJSKIH VOJVOD BABENBERŽANOV

Andeški, Spanheimi in Babenberžani – politični položaj v širši regiji – Kranjska v prvih desetletjih 13. stoletja

Avstrijski vojvoda Leopold VI. – temelji babenberškega gospostva na Kranjskem (1229–1230)

Vojvoda Friderik II., dominus Carniole (1230–1236)

Odnos s patriarhom kot formalno-pravnim kranjskim mejnim grofom

ANDEŠKI INTERMEZZO (1237–1239)

Vprašanje pravic Andeških do gospostva na Kranjskem na po smrti Henrika IV. leta 1228

Državni preklic nad vojvodo Friderikom II. leta 1236 – začasna izguba posesti na Kranjskem – cesar Friderik II. si prvič podredi Kranjsko

Prepustitev oblasti na Kranjskem patriarhu Bertoldu in vojvodinji Agnes – poskus utrditve oglejskega gospostva med letoma 1237 in 1239

PONOVNA UTRDITEV AVSTRIJSKEGA VOJVODE – NEURESNIČENI NAČRT KRALJEVINE AVSTRIJE IN VOJVODINE KRANJSKE

KRANJSKO GOSPOSTVO: PROVINCIA CARNIOLE – DOMINIUM CARNIOLE

DINASTIČNI TERITORIJI IN REGIONALNE SKUPINE MINISTERIALOV

MINISTERIALI ANDEŠKIH

Začetki andeške ministerialitete na Kranjskem

Čas Henrika IV. v prvih desetletjih 13. stoletja – krepitev andeških ministerialov

Sorodstvene povezave in identiteta

MINISTERIALI SPANHEIMOV DO SREDE 13. STOLETJA

Začetki Spanheimov na Kranjskem in v Posavinju

Začetki spanheimske ministerialitete

Zametki ministerialov na Kranjskem v 12. stoletju

Ljubljanski kastelani

Plemiči iz Sore – ministeriali Spanheimov?

Čas vojvode Bernarda v prvi polovici 13. stoletja – oblikovanje skupine spanheimskih ministerialov na Kranjskem

Sorodstvene povezave

VIŠNJEGORSKI MINISTERIALI V MARKI

Pogoji za nastanek skupine

Ministeriali v 12. stoletju

Dokončno izoblikovanje skupine v začetku 13. stoletja

So prišli ministeriali na Dolenjsko skupaj s svojimi gospodi?

Sorodstvene povezave in identiteta

VIDIKI NOTRANJE POVEZANOSTI SKUPIN MINISTERIALOV

Sodelovanje med gospodom in ministeriali – temelj teritorialnega gospostva

Identiteta skupin ministerialov

Politična identiteta

Pravna identiteta – ministerialno pravo in mirovna skupnost

Skupine ministerialov in poskusi ozemeljskega združevanja Kranjske

KOROŠKI VOJVODA ULRIK III., DOMINUS CARNIOLE ET MARCHIE – V SODELOVANJU S PLEMSTVOM USTVARJENI TEMELJI POZNOSREDNJEVEŠKE DEŽELE KRANJSKE

KRONOLOŠKI POTEK ULRIKOVEGA UVELJAVLJANJA NA KRANJSKEM IN V MARKI (1246–1270)

ULRIKOV NASTOP PO SMRTI VOJVODE FRIDERIKA II. BABENBERŠKEGA 1246

Cesarjeva vnovična prisvojitev babenberških posesti na Kranjskem in imenovanje upravitelja

Tveganje in razočaranje dotedanjih staufovskih zaveznikov – oglejski patriarh in koroški vojvoda

Prelom s cesarjem – politična poroka in koalicija Ogleja in koroškega vojvode – upanje Spanheimov na kranjsko dediščino (1246–1248)

Vojaška intervencija državnega upravitelja Majnharda III. Goriškega proti cesarjevim sovražnikom – zavezniški sporazum Ulrika Spanheima in oglejskega patriarha (1249–1250)

TOK DOGODKOV DO ULRIKOVEGA ZMAGOSLAVJA ŠESTDESETIH LETIH 13. STOLETJA

Vojvoda Ulrik, dominus Carniole et Marchie

Politika in načrti mladega vojvode v petdesetih letih 13. stoletja

Odnos do lokalnih dejavnikov moči

Vojaški konflikt s patriarhom za prevlado nad Kranjsko in Marko

Mirovna pogodba v Čedadu novembra 1261 – Ulrikov poraz ali premišljena politična poteza?

Končna Ulrikova zmaga in utrditev na Kranjskem

VSEBINSKO: ULRIKOV DOMINIUM CARNIOLE ET MARCHIE – DEŽELA KRANJSKA IN MARKA TER NASTAJAJOČE DEŽELNO PLEMSTVO

NEPOSREDNA POSEST IN PRAVICE VOJVODE NA KRANJSKEM IN V MARKI – DEJAVNIK MOČI IN OSNOVA ZA INTEGRACIJO DEŽELE

Urbane naselbine

Odvetništvo

Neposredna urbarialna posest

GOSPOSTVO NAD PLEMIČI NA KRANJSKEM IN V MARKI – INTEGRACIJA IN NASTANEK DEŽELNEGA PLEMSTVA

Prehod plemstva pod okrilje vojvode Ulrika III., gospoda Kranjske

Prehod nekdanjih andeških ministerialov

Prehod višnjegorske klientele

Drugi ministeriali

Pritegnitev najuglednejših plemičev

Vez med gospodom Kranjske in plemiči njegovega gospostva

Vprašanje nesvobode ministerialov kot temelja vezi