Naslov:
Ormož v stoletjih mestne avtonomije. Posestna, demografska, gospodarska, socialna, etnična in jezikovna podoba mesta ob Dravi 1331–1849
Avtor:
Leto:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Delo vrednoti in išče razloge za posestno, demografsko, poklicno ter etnično-jezikovno strukturo najvzhodnejšega in vseskozi najmanjšega slovenskega zgodovinskega mesta, ležečega ob Dravi, tik ob meji s Hrvaško.

Ormož se lahko ponaša z izjemno dragocenim zgodovinskim virom iz leta 1724. Gre za popis celotne odrasle mestne populacije, ki je v slovenskem in širšem prostoru izjemen in dragocen zlasti zato, ker skoraj za vse osebe navaja tudi krajevni izvor. Predstavlja referenco metodam analize osebnih imen in priimkov ter temelj za ugotavljanje etnično-jezikovne strukture mestnih populacij; hkrati je tudi glavno izhodišče za pričujočo obravnavo.

Mestece Ormož se je v 16. stoletju občutno povečalo in dobilo dve predmestji, v 17. in 18. stoletju pa je tako v demografskem kot v gospodarskem pogledu v glavnem stagniralo v senci neprimerno večjega in pomembnejšega Ptuja. Čeprav stoji ob pomembni rečni in cestni prometnici ter v neposredni bližini ogrske in hrvaške meje, do druge polovice 18. stoletja tam skoraj ni zaslediti trgovcev, obrt pa se je omejevala na tradicionalne panoge. Mesto je stoletja imelo na Spodnjem Štajerskem poleg Brežic značaj najbolj slovenskega mesta, o čemer od 15. stoletja dalje pričajo priimki in klicne oblike osebnih imen njegovih prebivalcev.

Popis prebivalstva iz leta 1724 takšno etnično-jezikovno stanje samo še potrjuje: glede na izvor in imenski fond prebivalstva je bilo nemščino v tem času slišati v največ četrtini domov. Velika večina prebivalstva je izvirala iz samega mesta z neposrednim mestnim zaledjem, le redki gospodarji so prišli iz povsem nemškega etničnega okolja, zanimivo pa je izjemno šibko priseljevanje z vzhoda, iz krajev onstran bližnje ogrsko-hrvaške meje.

Ormož je od zadnje tretjine 18. stoletja doživel občutne spremembe: pritok nosilcev specializiranih obrti in predstavnikov trgovskega stanu iz nemškega jezikovnega prostora je, podprt s splošnimi trendi, na široko odprl vrata jezikovni in v 19. stoletju tudi nacionalno-politični germanizaciji mestnega življa.

Kazalo vsebine

Uvod

I. Stanje raziskav in razpoložljivih virov

II. Posestno-demografska podoba mesta

III. Socialno-gospodarska slika ormoškega življa

IV. Izvor mestnega prebivalstva in njegova etnično-jezikovna podoba

Zusammenfassung

Priloge

Priloga 1: Ormoški hišni posestniki v obdobju 1724–1848

Priloga 2: Popisa prebivalcev Ormoža iz let 1723 in 1724

Priloga 3: Popisi in drugi viri posestnega značaja 1323–1705

Viri in literatura

Seznam prilog

Seznam preglednic

Seznam grafov

Seznam slikovnih prilog

Založnik

Založba ZRC

Soizdajatelj

Zgodovinski arhiv Ptuj

ISBN

961-6500-77-5

Specifikacija

trda vezava • 19 × 27 cm • 187 strani

Cena

13,00 EUR (redna)
10,00 EUR (klubska)