Zgodovina cepljenja

V četrtek, 21. maja, vas ob 18. uri vabimo v Atrij ZRC, kjer bo potekala okrogla miza ob izidu monografije Zgodovina cepljenja. Mejniki v programu cepljenja v Sloveniji (Založba ZRC, 2026; Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU) avtorice dr. Alenke Kraigher.

Sodelujejo:

Alenka Kraigher, specialistka epidemiologije z doktoratom na področju epidemiologije in javnega zdravja; bila je predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v Ljubljani

Katarina Keber, zgodovinarka, ki raziskuje na področju socialne zgodovine medicine, ukvarja se s historičnimi epidemijami in razvojem javnozdravstvenih ukrepov; je raziskovalka na ZRC SAZU, Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa

Zarja Muršič, biologinja, kognitivna znanstvenica in evolucijska antropologinja ter komunikatorka znanosti, ki bo pogovor tudi usmerjala.

*

Menda so v ZDA na dan, ko so uradno izkoreninili otroško paralizo – 12. aprila 1955 – po državi zazvonili zvonovi, ljudje pa so spontano proslavljali, skoraj kot bi bil spet konec druge svetovne vojne. Cepivo proti otroški paralizi, ki ga je razvil Jonas Salk, je samo ena od zgodb o uspehu zaščite pred nalezljivim boleznimi s cepljenjem in vzrok, zaradi katerega na ulicah mest zahodnih držav, kjer je cepljenje obvezno, ni več videti hromih in enonogih ljudi, ki prosijo vbogajme. Cepiva so neločljivo povezana z napredkom, v zadnjem času pa žal tudi z nekoliko manj zmagoslavnim pojavom, ki se mu reče upad zaupanja v znanost in nas vrača v obdobje, ko ni bilo ne cepiv ne socialnega zavarovanja ne drugih pridobitev razvoja in socialne države. 

Toda tema knjige, ki jo bomo predstavljali na okrogli mizi v Atriju ZRC, je zgodovina cepljenja v Sloveniji od druge polovice 19. stoletja naprej. Avtorica dr. Alenka Kraigher, specialistka epidemiologije z doktoratom na področju epidemiologije in javnega zdravja, ki je bil tudi predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)v Ljubljani, je v njej priobčila spoznanja in uvide na podlagi gradiva o cepljenju iz arhiva NIJZ, kjer hranijo strokovna gradiva, priporočila, smernice, strategije, zakonodajo, uradne dopise in druge listine. K temu je treba dodati še obsežno gradivo iz njenega lastnega arhiva, ki se je nabralo v štirih desetletjih njenega poklicnega delovanja. »Med mejniki, ki predstavljajo pomembne segmente v razvoju cepljenja v Sloveniji, še posebej izstopajo uvedba vsakega novega cepljenja v rutinski program, uvedba knjižice o cepljenju, vzpostavitev registra cepljenja in računalniške izmenjave podatkov,« zapiše avtorica v Predgovoru, kjer ne ignorira slona v prostoru ter izrecno navede, da je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) nezaupanje v cepljenje že leta 2019 uvrstila med deset največjih zdravstvenih groženj zdarvju ljudi. Paradoks, da kljub trdnim znanstvenim dokazom o učinkih cepljenja pri varovanju pred nalezljivimi boleznimi nekateri ljudje na zahodu cepivom ne zaupajo, marsikaterega otroka stane življenja. Kar je še posebej žalostno ob dejstvu, da si prebivalstvo globalnega juga cepljenj želi, vendar za to nima sredstev. In tako smo spet pri breznogih beračih, ki se na ulicah velemest v državah v razvoju prebijajo iz dneva v dan – povsem mogoče je, da je njihovo usodo nekoč v otroštvu določila okužba s povzročiteljem poliomielitisa, ki je pri nas že davno pozabljen. »V človeški naravi je, da ljudje tako radi in hitro pozabljamo dogodke iz preteklosti, še zlasti če imamo občutek, da ti dogodki na nas nimajo (več) neposrednega vpliva,« ugotavlja tudi Alenka Kraigher.

Dogodek v organizaciji Založbe ZRC in Knjigarne Azil sofinancira Javna agencija za knjigo RS.