Avstrijska Nica
5. oktobra 1889 je v Gorici umrl nekdanji visoki funkcionar in statistik Carl von Czörnig, rojen 5. maja 1804 v kraju Černousy na Češkem. Leta 1873 je na Dunaju Czörnig objavil Görz Oesterreich's Nizza: nebst einer Darstellung des Landes Görz und Gradisca s podnaslovom I. Band. Das Land Görz und Gradisca (mit Einschluss von Aquileja). Naslednjega leta pa je izšla še knjiga s podnaslovom II. Band. Die Stadt Görz als climatischer Curort.
En izvod dela iz leta 1893 se nahaja tudi v knjižnici dr. Henrika Tume, ki jo hrani Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici. V tem delu je Czörnig prikazal Gorico in njeno okolico kot klimatsko zdravilišče z milim, prijetnim podnebjem, ki ugodno vpliva na telesno in duševno zdravje ljudi. Pisal je o podnebju, naravi, zgodovini, gospodarstvu, prebivalstvu, družabnem življenju itd. Gorice in poknežene goriško-gradiške grofije. Posebne pozornosti je bil deležen tudi Oglej in njegova zgodovina.
V predgovoru prve knjige je Czörnig razložil, da se je preselil v Gorico, da bi pozdravil ali vsaj omilil svoje zdravstvene težave. Od sredine 19. stoletja – sploh pa po letu 1866 – se je namreč Gorica začela uveljavljati kot zimsko klimatsko zdravilišče. Na Goriško je zaradi ugodnega podnebja prihajalo vedno več uglednih gostov. Uveljavila se je primerjava z avstrijsko Nico, s čimer je Czörnig želel izpostaviti, da je Gorica zaradi svojega podnebja ‒ z izjemo oddaljene južne Dalmacije ‒ najboljše zimsko klimatsko zdravilišče avstrijske monarhije.
Czörnig je predstavil tudi tamkajšnje prebivalstvo, zlasti s statističnega vidika. Občasno se je dotaknil tudi večjezičnosti tamkajšnjega prebivalstva. Med drugim je omenil, da naj bi v kulturnem in gospodarskem življenju prednjačil italijanski jezik. Ob njej naj bi se v upravnem in gospodarskem življenju uveljavila nemščina. V zadnjem času pa naj bi po zaslugi slovenskih govorcev pridobila na veljavi tudi slovenščina. Zaustavil se je tudi pri furlanskem jeziku in diskusijam v zvezi z njim. Izpostavil je, da je malo mest, kjer izobražen sloj razume in celo uporablja dva, tri ali celo štiri narečja. Čeprav je nekdanji statistik in visoki funkcionar napisal obsežno in mestoma podrobno delo o goriško-gradiški grofiji, podprto s precej statističnimi podatki, se v njem ni pretirano poglabljal v kompleksne jezikovne in narodnostne razmere omenjene dežele, s čimer najbrž ni želel poseči v to vedno bolj občutljivo tematiko. Namen dela je bil namreč v prvi vrsti privabiti obiskovalce.
Podoba Gorice kot avstrijske Nice je bila deležna pozornosti v razmerju do narodnostno in jezikovno kompleksne situacije 19. in 20. stoletja. Študija prof. Liliane Ferrari o zapletenih političnih razmerah v Gorici 19. stoletja se navezuje prav na to podobo in je naslovljena ''Gorizia ottocentesca: fallimento del progetto della Nizza austriaca'' (Gorica 19. stoletja: polom projekta avstrijske Nice). Študija je izšla v prvem zvezku dela ''Il Friuli – Venezia Giulia'' (ur. R. Finzi, C. Magris in G. Miccoli) kot del obsežne zbirke ''Storia d'Italia. Le regioni dall'Unità a oggi'' (Torino, Giulio Einaudi, 2002, str. 313-375). Pri tej podobi se je zaustavil tudi dr. Branko Marušič, ki je izpostavil, da je bila podoba avstrijske Nice »poskus sožitja in srečevanja različnih narodov in jezikov, kultur« oziroma »poskus ustvarjanja posebne in nove goriške stvarnosti«, ki je propadel s prvo svetovno vojno (''Prispevek k zgodovini Gorice.'' Primorska srečanja 2003, št. 263, str. 33).
V duhu iskanja sožitja na prelomu 19. in 20. stoletja ‒ ob sicer poglabljajočih se nacionalnih sporih ‒ velja najbrž razumeti tudi razglednico Gorica - Görz - Gorizia, 1908, ki jo hrani Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici. Ljubka deklica, oblečena v belo obleko, drži v roki štiriperesno deteljico, ki jo krasijo podobe iz središča mesta Gorice ter upodobitev znamenitega solkanskega mostu. Podobo dopolnjuje pomenljivo trojezično poimenovanje mesta Gorice. Podoba je najbrž odraz prizadevanj po sožitju na začetku 20. stoletja. Štiriperesna deteljica žal ni prinesla dolgoročne sreče. Tragično vojno in povojno dogajanje je bilo pred vrati.
