
Dedna poklonitev Karlu VI v Ljubljani
V knjigi Stadt im Wandel. Europas Südosten im langen 18. Jahrhundert/Towns in change. Europe's Southeast in the long 18th century izdani pri založniški hiši Peter Lang je objavljen prispevek sodelavca Vanje Kočevarja z naslovom Ljubljana als Schauplatz der Erbhuldigung an Kaiser Karl Vl. im Jahre 1728.
Herrscherrepräsentation im öffentlichen Raum am Beispiel der krainischen Hauptstadt [Ljubljana kot prizorišče dedne poklonitve cesarju Karlu VI. leta 1728. Vladarjeva predstavitev v javnem prostoru na primeru kranjskega glavnega mesta].
Dedna poklonitev vojvodine Kranjske svojemu deželnemu knezu, cesarju Karlu VI. leta 1728 je postregla s precej novostmi na področju vladarske reprezentacije v odprtih mestnih prostorih. Po do zdaj znanih podatkih gre namreč za prvo dedno poklonitev v Ljubljani, za potrebe katere sta bila zgrajena dva slavoloka. Prvi od teh, ki je stal pred Vicedomskimi vrati, je bil trajnega značaja in je mesto krasil do leta 1791, drugi pred mestno hišo pa je bil zgolj efemerna arhitekturna stvaritev. Med »začasne« stvaritve lahko štejemo tudi okrasitev mestnih zgradb s tapetami in slikami v ulicah, po katerih sta potekala cesarjev vhod v mesto in dednopoklonitveni sprevod, razsvetljavo mesta in dve razkošni ladji, ki so ju deželni stanovi zgradili za cesarja in princa Franca Štefana Lotarinškega. S stališča reprezentacije v javnih prostorih je kranjska dedna poklonitev leta 1728 sledila sočasnim srednjeevropskim trendom, Ljubljana pa je z bogato okrasitvijo in kvalitetnimi kiparskimi deli, ki jih je za slavoloka prispeval Francesco Robba, visoki obisk dobro izkoristila, da je dvoru in širšemu občinstvu prek tiskanih medijev predstavila svojo novo baročno podobo, ki si jo je nadela po porazu Turkov pred Dunajem leta 1683.