Skip to main content

Izziv prevajanja zgodovinskih izrazov

Datum objave: 11. oktober 2024

Neva Makuc

Prevajanje zgodovinskih izrazov je izziv, s katerim se pogosto srečujemo zgodovinarji/-ke, prevajalci/-e idr. Raziskovalci in raziskovalke se s tovrstnimi težavami soočamo pogosto že pri preučevanju samih zgodovinskih virov, neredko pa tudi kasneje pri pisanju ali prevajanju člankov, knjig, povzetkov ipd. 

V Sloveniji je posebno pozornost zgodovinski terminologiji posvetil Sergij Vilfan, ki se je rodil v Trstu leta 1919, umrl pa v Ljubljani leta 1996. V svoji monumentalni Pravni zgodovini Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije (1961) je definiral mnogo zgodovinskih izrazov, in sicer v različnih jezikih. Pogosto je namreč navedel ne le slovensko obliko določenih zgodovinskih terminov, ampak tudi latinsko, italijansko ali nemško, na primer veča, placitum, Ding, Taiding (S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev. Od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana, Slovenska matica, 1996, str. 87) ali glavar, Hauptmann, capitaneus (prav tam, str. 206). T. i. Pregadi, beneški senat, pomembni organ Beneške republike, je v slovenščino prevedel z besedo naprošenci, saj so se člani zbirali na povabilo doža (prav tam, str. 147). Kljub desetletjem, ki so pretekla od prve izdaje Vilfanovega dela, le-to ostaja pomembno tudi zaradi prispevka k prevajanju zgodovinskih izrazov v različne jezike.

K omenjeni tematiki je prispevala tudi skupina slovenskih, italijanskih in avstrijskih strokovnjakov in strokovnjakinj, ki so jih koordinirali Peter Pavel Klasinc, Pierpaolo Dorsi, Darja Mihelič in Karl Spreitzhofer in v katero so bili vključeni tudi Ugo Cova, Wilhelm Deuer, Gerald Gänser, Marta Novak, Miroslav Novak, Alfred Ogris, Gerhard Pferschy, Wilhelm Wadl in Evelyne Webernig. Leta 1995 je to sodelovanje rezultiralo v objavi trijezičnega glosarja z naslovom Glosar zgodovinskega domoznanstva: nemško-slovensko-italijanski = Glossar zur geschichtlichen Landeskunde: Deutsch-Slowenisch-Italienisch = Glossario di terminologia storica regionale: tedesco-sloveno-italiano. V njem je mogoče najti veliko ključnih zgodovinskih izrazov, kot na primer capitano provinciale, Landeshauptmann, deželni glavar (P. P. Klasinc et al., Glosar zgodovinskega domoznanstva: nemško-slovensko-italijanski = Glossar zur geschichtlichen Landeskunde: Deutsch-Slowenisch-Italienisch = Glossario di terminologia storica regionale: tedesco-sloveno-italiano, Maribor [etc.], Mednarodni institut arhivskih znanosti pri Pokrajinskem arhivu [etc.], 1995, str. 48).

Pomembno pridobitev pri soočanju z izzivi prevajanja zgodovinskih izrazov na Slovenskem predstavlja tudi Nemško-slovenski zgodovinski slovar, ki ga je pripravil Niko Hudelja in je bil prvič izdan leta 2012. Gre za izredno poglobljeno delo, ki je osredotočeno predvsem na zadnja tri stoletja in obsega okrog 40.000 gesel in podgesel (N. Hudelja, Nemško-slovenski zgodovinski slovar [Elektronski vir], 1. e-izd., Ljubljana, Založba Univerze, 2024, str. 3). To jasno kaže na kompleksnost in obsežnost prevajanja zgodovinskih izrazov.

Podobno poglobljen slovar bi bil v pomoč tudi na primer pri prevajanju italijanskih zgodovinskih izrazov v slovenščino in obratno. Na primer za novi vek bi to pomenilo zaobjeti tako izraze, vezane na nekdanja habsburška območja kot tudi na nekdanji beneški prostor, pri čemer predstavlja poseben izziv beneško narečje. Pri prevajanju izrazov iz slovenščine v italijanščino in obratno pa je lahko v pomoč tudi nemščina kot neke vrste prevajalski posrednik, pri čemer pa je potrebno upoštevati specifičen zgodovinski kontekst, na katerega je vezan nek termin.

Kljub prej omenjenim in tudi drugim pridobitvam in pripomočkom prevajanje zgodovinskih izrazov, sploh določenih zelo specifičnih in v historiografiji manj pogosto uporabljenih, ostaja izziv. V določenih primerih je potrebno v iskanju najboljšega prevoda konzultirati več zgodovinskih študij ali prevedenih povzetkov ter nato primerjati različne rešitve in poskusiti izbrati najboljšo ali pa preprosto tisto, ki se je že pojavila v objavah in ima zato potencial, da se v slovenski historiografiji preprosteje uveljavi.