Strategije in prakse energetske oskrbe v Sloveniji

Oskrba z energijo predstavlja enega najpomembnejših gospodarskih procesov v gospodarskem življenju, zlasti pa v modernem gospodarskem sistemu. Gre za enega osrednjih fenomenov in dejavnosti, ki so vseskozi prisotni na ozadju potekajočih procesov. Prehajanje na nove vire energije je tehnološki in družbeni preobrat. Energetski viri so simbol, bolje rečeno gibalo oziroma posledica tehnološkega napredka. Uvajanje novih energetskih virov je rezultat znanstveno tehnične revolucije ob koncu devetnajstega in začetku dvajsetega stoletja, rezultat temeljnih inovativnih in aplikativnih procesov. Prenos teh dosežkov v realno življenje je v gospodarstvu, krajini in življenju ljudi sprožila daljnosežne posledice. In to v vseh ozirih, tehničnem, tehnološkem in posledično gospodarskem in socialnem oziru.

S to splošno in zelo obširno opredelitvijo so izpostavljeni tudi cilji projekta: raziskati in interpretirati večplastne historične vidike, to je strategije in načine, prakse  energetske oskrbe na slovenskih tleh v zadnjem poldrugem stoletju. Kot zahteven tehnološki, gospodarski, ekološki in socialen proces so imeli načini in vsebine energetske oskrbe tudi globoke učinke na strukturo ekonomije in družbe. Problem energetske odvisnosti odločilno zaznamuje sodobne družbe in njene strategije gospodarskega in družbenega razvoja. Stabilna energetska oskrba je zanesljivo več kot zgolj tehnološka ali gospodarska paradigma. Dejstvo je, da je ni mogoče zvesti na tako ozke kategorije, sčasoma je namreč postala način življenja. V konceptualizaciji raziskovalnega problema torej kot osrednji raziskovalni cilj na primeru energetske oskrbe  izpostavljamo procesno dinamiko soodvisnosti oziroma medsebojne pogojenosti tehnologije energetske oskrbe in družbeno-ekonomske strukturiranosti v dolgi historični perspektivi.

V zasnovi je projekt razčlenjen na dve osnovni ravni. Prva zajema kronološki vidik na vertikalni ravni, druga vsebinski na sinhroni ravni. Na vertikalni ravni delimo raziskavo na osnovne energetske vire v zadnjih dveh stoletjih: les, premog, elektrika, plin in nafta, oziroma na medsebojno prepletena obdobja, ki jih opredeljujejo našteti energetski viri. Znotraj teh časovnih koordinat pa nastopajo vsebinske tematizacije energetike na Slovenskem. Tudi tukaj je vsebina razdeljena na dva vidika, na dve ozadji, ki pogojujeta oziroma omogočata energetsko. Pogojno ju lahko imenujemo tehnološki in družbeni vidik energetske oskrbe.