Monografija je nastala ob 80-letnici prof. Boža Otorepca. Njeni tematski sklopi so opredeljeni z jubilantovo raziskovalno usmeritvijo: posamezna poglavja obravnavajo izvirnike in njihovo razlago, področje sfragistike, genealogij ter inventarjev arhivov in knjižnic. Tudi pravna zgodovina v delu ne izostaja. Prispevki so tematsko usklajeni, predvsem pa novi.

V sklopu objav in razlag izvirnikov velja omeniti razpravo P. Štiha o doslej prezrtem ženskem samostanu iz Kopra iz 908. D. Mihelič piše o izvirnikih iz ok. 1200, ki dopolnjujejo sezname tržaških in koprskih škofov. N. Golob predstavlja izvirnik Avstrijske kronike 95 gospostev, ki ga je odkrila v Ameriki. I. Voje razčlenjuje formularje srednjeveške dubrovniške zadolžnice, Z. Bonin pa dragocen izvirnik istrske oporoke iz 16. stoletja. R. Härtel se predstavlja s poglavjem o izročilu listin samostana Beligna. A. Lavrič je strnila spoznanja o J. G. Dolničarju kot kronistu Ljubljane. Na izvirnikih – računskih knjigah je zasnovana tudi študija Matjaža Bizjaka o gorenjskih zemljiških gospostvih. Na virih temeljijo poglavja o potovanjih ter o nekdanjem šolanju in študiju. Med prvimi izstopata kot avtorja W. Brunner in D. Darovec, med drugimi J. Šumrada in E. Holz. Na temo pečatov in grbov sta posegli K. Mahnič Žvanut in B. Žabota. H. Krahwinkler pa se je tehtno lotil vprašanja štajerske genealogije. Med poglavji o arhivih, muzejih in knjižnicah so opazni prispevki M. Preinfalka, G. Bernharda, I. Žmuc in G. Modra. Vprašanja pravne zgodovine osvetljujeta prispevka F. Kresala in J. Melik, če omenimo le nekatere od avtorjev.