Monografija vsebuje devet znanstvenih razprav, ki pripovedujejo o življenju na območju Koroške med obdobjem antike in povojnim časom socializma. V skoraj tisoč-osemstoletni časovni perspektivi lahko najprej spoznamo nekatere posebnosti v načinu življenja celotnih skupnosti, iz polpretekle zgodovine pa tudi delovanje izjemnih posameznikov. Devet razprav izhaja iz področij arheologije, zgodovine, literarne zgodovine in etnologije.

Kronološko razvrščena tematika se začenja z obdobjem Rimskega imperija; prva tri poglavja govorijo o življenju v rimski naselbini Kolaciona (Stari trg pri Slovenj Gradcu), o analizi rimskih nagrobnih spomenikov najdenih v Mežiški dolini in v Podjuni ter o pipah za kajenje tobaka v Slovenj Gradcu. Sledita prispevka o življenju in delu Prežihovega Voranca; po eni strani kot udeleženca prve svetovne vojne, po drugi strani pa o nastanku in pisanju njegovih najboljših novel. Prispevek o Polhovem mlinu razkriva primer dobre prakse v ohranjanju etnološke in tehniške dediščine v Mežiški dolini.

Zadnji trije prispevki obravnavajo vprašanja polpretekle zgodovine; prvi predstavlja Ivana Hojnika, koroškega, slovenskega narodnozavednega izobraženca, ki je kot župnik pomembno vplival na razvoj Koprivne. Zapleteni čas druge svetovne vojne je predstavljen na primeru cerkveno-upravnih sprememb in položaju slovenskih duhovnikov ob nemški okupaciji v Mežiški dolini in Dravogradu. Zadnji prispevek se osredotoča na nepremično, premično in nesnovno dediščino Mežiške doline.