Tretji zvezek Piranske notarske knjige (prvi dve knjigi sta izšli pri SAZU, 1984 in 1986) je znanstvena izdaja vira – knjige notarja Sclaviona z imbreviaturami 589 listin najrazličnejših vsebin. Vsebuje prepis izvirnega latinskega besedila, opombe, seznam osebnih in krajevnih imen, stvarni seznam in seznam povzetkov vpisov.

V srednjem veku in v prvih stoletjih novega veka so veščino branja in pisanja obvladali le redki učenjaki. Da bi bili pomembni dogodki in pravni ter poslovni dogovori obvarovani pozabe, se je izoblikovala ustanova notarjev.

Notarji so uživali veliko spoštovanje in zaupanje. Bili so specializirani za sestavo pravnih, poslovnih in podobnih zapisov. Skrajšane predloge z bistvenimi podatki za sestavo listine (imbreviature) so vpisovali v poseben zvezek – notarsko knjigo. Obseg besedila v notarski knjigi je bil smotrno skrčen z izpuščanjem nepomembnih listinskih besednih formul in fraz. Zapisi so vsebovali navedbo datuma, prič, bistvo dejanja in kraj dogajanja (le če ni bil domač). Na podlagi takega predloga so notarji izdelali popolno listino za naročnika, vpis v notarski knjigi pa je ohranil enako verodostojnost kot končni izdelek.

Tretji zvezek Piranske notarske knjige je znanstvena izdaja vira – knjige notarja Sclaviona z imbreviaturami 589 listin najrazličnejših vsebin. Vsebuje prepis izvirnega latinskega besedila, opombe, seznam osebnih in krajevnih imen, stvarni seznam in seznam povzetkov vpisov. Spremna študija je v slovenskem in angleškem jeziku.