Zakon o uredbi javne zdravstvene službe
30. aprila 1870 je bil sprejet prvi moderni državni zakon, ki je v Avstro-Ogrski celovito urejal področje zdravstva in sicer Postava od 30. aprila 1870, o uredbi javne zdravstvene službe. Ta zakon je nadgradil in posodobil zdravstveni normativ Marije Terezije iz leta 1770, ki je uvedel prve reforme na področju zdravstva in bil sploh prvi splošni predpis o organizaciji zdravstvene službe, ki je veljal za vso Habsburško monarhijo.
Z zakonom iz leta 1870 je država utrdila nadzor nad zdravstvom in vodenjem vseh zdravstveno-medicinskih zadev. Med glavne naloge državne uprave so spadali nadzor tako nad zdravstvenim osebjem, bolnicami, blaznicami, porodnišnicami, najdenišnicami, nad cepilnimi mesti kot tudi nad vsemi zavodi za bolne, nad toplicami in slatinami (zdravilnimi vodami za kopanje in pitje), prav tako izdajanje dovoljenj za ustanavljanje zasebnih tovrstnih zavodov. Država je nadzirala izvajanje predpisov v zvezi z nalezljivimi boleznimi, endemijami, epidemijami in živalskimi kugami, karantenami za živino ter prodajo strupov in zdravil. V pristojnosti države je bilo cepljenje proti črnim kozam, vsa lekarniška dejavnost, zdravstveno-policijske obdukcije, izvajanje predpisov v zvezi s pokopališči, pogrebi, mrhovišči in konjedernicami. Zakon je določal tudi obveznosti zdravstvene policije v občinah in dolžnosti občin glede izvajanja vseh zdravstvenih predpisov. Podrobneje je zakon določal položaj in delo cesarskih okrajnih zdravnikov v okrajnih glavarstvih, ki so neposredno nadzirali vse zdravstvene zadeve v posameznem okraju.
Vsaka dežela je morala ustanoviti Deželni zdravstveni svet, ki je bil najvišji deželni zdravstveni organ, vodil ga je deželni zdravstveni referent. Zakon je predvidel tudi mesto deželnega živinozdravnika. Najvišji državni zdravstveni organ je bil Vrhovni zdravstveni svet pri Ministrstvu za notranje zadeve, bil je pristojen za zdravstvene zadeve kraljevin in dežel, ki so bile zastopane v državnem zboru.
