Gospodarsko-socialni položaj prebivalstva na Slovenskem na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem

Raziskava bo obravnavala gospodarske in socialne razmere v slovenskem delu Habsburške monarhije v obdobju prehoda iz fevdalizma v kapitalizem, pri čemer bo osnovna časovna orientacija obdobje med koncem obstoja Ilirskih provinc leta 1813 in borznim zlomom leta 1873. Glavni poudarki bodo na gospodarskih in socialnih spremembah, ki jih je povzročila menjava političnega in gospodarskega sistema. Večplastne posledice prehoda pretežno agrarne družbe v postfevdalno oziroma predindustrijsko in industrijsko družbo, nas bodo zanimale po eni strani z vidika večinskega, podeželskega prebivalstva, po drugi strani pa tudi z vidika novega nastajajočega delavskega razreda. Gospodarske in socialne spremembe bodo prikazane v nizu skrbno izbranih t. i. case studies. Posamezne študije bodo obravnavale: a) gospodarske vzroke za poslabšanje položaja kmečkega prebivalstva, b) gospodarske posledice gradnje železniške mreže in njen vpliv na industrializacijo, pri čemer bo obravnavana vloga sodelovanja slovenskih podjetnikov, c) socialne posledice tranzicije na primeru velikega porasta uživanja žganja in pojava alkoholizma, d) higienske razmere mestnega in podeželskega proletariata in e) zdravstveno-socialne spremembe na primeru preoblikovanja javne zdravstvene mreže zaradi izumiranja ranocelniškega poklica in ustanavljanja bratovskih skladnic - novih oblik zdravstveno-socialne oskrbe za potrebe novonastajajočega razreda industrijskih delavcev. Raziskava bo v večji meri temeljila na arhivskih virih tako državnih in deželnih kot tudi okrožnih in okrajnih oblasti, ki jih hranijo slovenski in avstrijski arhivi. Med drugim bodo k raziskavi pomembno prispevali tudi drugi viri kot so topografije, šematizmi, časopisje in druga strokovna literatura. Ker se slovensko zgodovinopisje doslej z gospodarsko in predvsem s socialno zgodovino prve kapitalistične tranzicije doslej še ni ukvarjalo, bo raziskava pomembno vplivala na ta segment zgodovine 19. stoletja. Poleg tega pa bo nenezadnje vzbudila večje zanimanje za samo socialno in gospodarsko zgodovino, ki je v slovenskem zgodovinopisju v primerjavi s politično zgodovino prešibko zastopana.