Zgodovinski inštitut Milka Kosa praznuje 50 let

Zgodovinski inštitut Milka Kosa letos praznuje petdeset let obstoja.

Inštitut ima pravzaprav trideset let predzgodovine. Leta 1947 je bil v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ustanovljen Inštitut za zgodovino, ki so ga sestavljale tri sekcije: (1) Sekcija za arheologijo, (2) Sekcija za umetnostno zgodovino in (3) Sekcija za občo in narodno zgodovino. Omenjene sekcije so bili zametki inštitutov, ki še danes delujejo v okviru ZRC SAZU. Prvi upravnik Inštituta za zgodovino in načelnik Sekcije za občo in narodnostno zgodovino je postal dr. Milko Kos. Leta 1972, prav v letu Kosove smrti, je sekcija postala samostojen inštitut z imenom Inštitut za občo in narodno zgodovino. Današnje ime je inštitut dobil leta 1977.

Sodelavke in sodelavci inštituta nadaljujemo tradicijo raziskovanja gospodarske in družbene zgodovine v najširšem pomenu besede. Obenem odpiramo nove dimenzije na raziskovalnih področjih, ki so v slovenskem zgodovinopisju manj raziskana: v razumevanju in poznavanju srednjeveške zgodovine, urbane zgodovine, zgodovine plemstva in genealoških raziskav, zgodovine identitet, zgodovine morale in družbenih razmerij, zgodovine bolezni in zdravstvenih sistemov, diplomatske zgodovine in zgodovine prve svetovne vojne. Posvečamo se kritičnim izdajam virov in nadaljujemo s pionirskim delom slovenske historične topografije od srednjega veka do 19. stoletja.

Svoje raziskave objavljamo v štirih knjižnih zbirkah, Thesaurus Memoriae in Studia diplomatica Slovenica, Slovenska historična topografija in Castellologica Slovenica. V bogati knjižnici hranimo rokopisno in knjižnično zapuščino Franca in Milka Kosa, Boža Otorepca, Staneta Grande in Darje Mihelič, na Raziskovalni postaji v Novi Gorici pa zapuščino Henrika Tume. Sodelavci in sodelavke inštituta delujejo na raziskovalnih postajah ZRC SAZU v Novi Gorici in Mariboru.