Osnovni podatki
Sodelavci:
, , , , ,
 
Trajanje:
1. september 2020–31. avgust 2023
Šifra:
J6-2575
Opis

Empirično zasnovan projekt bo prikazal značilnosti delovanja individualnih in kolektivnih komunikacij v vsakdanjem življenju elit pri načrtovanju in izvajanju socialnih strategij in praks v ekonomski, pravni in kulturnozgodovinski perspektivi partikularistične absolutistične habsburške države v obdobju med 16. in koncem 18. stoletja. Ker je transformacija socialne komunikacije elit od poznosrednjeveškega viteštva do uglajenega kozmopolititizma in zgodnjega meščanstva 18. stoletja ohranila mnoge srednjeveške vzorce in oblike, druge pa le preoblikovala, so se mnogi vzorci ohranili do 20. stoletja, nekateri tudi do danes. Njihovo ugotavljanje in znanstvena presoja je pot do razumevanja sodobnih družbenih pojavov, procesov in fenomenov.

Za ugotavljanje razvoja in oblik prikritih preživetvenih strategij in praks elit je treba raziskati komunikacijske vzorce in vsakdanje prakse elit oz. plemstva na ozemlju današnje Slovenije ter ugotovitve primerjati s sosednjimi regijami, ki so imele isto politično in kulturno zgodovino. V tem smislu bo projekt zajel obdobje od začetkov razkrajanja fevdalne družbe do začetka oblikovanja meščanske družbe na prelomu 18. v 19. stoletje. Projektna skupina bo poleg primerjalne literature preučila predvsem pisne zgodovinske vire. Velika večina teh še ni bila objavljena in se nahaja v javnih in zasebnih slovenskih, italijanskih in avstrijskih arhivih.

Pri tem bodo v ospredju nekateri specifični fenomeni in vzorci: 1. Posebne oblike komunikacij in družinskih/skupinskih strategij in praks pri iskanju socialnega in materialnega preživetja, uspešnosti ali neuspešnosti posameznikov in njihovih družin: posluževanje poslovnih prevar, klientelizma, korupcije, izsiljevanja, nasilja itd., vloga, oblike in delovanje osebnih in družinskih omrežij. 2. Javne in zasebne mehanizme ter oblike družbene odgovornosti in solidarnosti znotraj elit in navzven: zagotavljanje preskrbe nezmožnim članom družin. 3. Vpliv modernizacije države ter posledično spreminjanje strategij in oblik komuniciranja za preživetje: oblikovanje birokratske države ter vloga centralnih (državnih) oblasti pri političnem/socialnem discipliniranju elit in regulaciji medsebojnih konfliktov. 4. Kulturne in civilizacijske dejavniki, ki so vplivali na spreminjanje strategij: razvoj znanosti in umetnosti, materialne pridobitve, stanovanjska kultura, odnos elit do izobraževanja, spremembe v mentalitetah, osebne in skupinske refleksije vsakodnevnega življenja glede na proces civiliziranja. 5. Oblikovanje novih socialnih paradigem konec 18. stoletja, ki so vodili v nastanek meščanske družbe v 19. stoletju.

Glede na dosedanjo raziskanost so najprej potrebne študije primerov, ki jim bo na koncu sledila skupna sinteza. Projektno delo bo zato razdeljeno na tri sklope. Prvi sklop (Tipične in posebne oblike socialno-materialnih strategije in praks družbenih elit med 16. in 18. stoletjem) bodo zaznamovale raziskave oblik socialnega komuniciranja ter strateškega načrtovanja, izvajanja in ohranjanja plemiških materialnih in statusnih osnov med 16. in 18. stoletjem. Ker sta prav posameznikova in družinska marginalnost pokazatelj (ne)uspešnosti v socialni komunikaciji ter sistemskih družbenih omejitev, bodo v fokusu identifikacije interakcij posameznikov in družin z obrobja družbenih elit. Drugi sklop (Socialno-materialne strategije in prakse izbranih plemiških rodbin v zgodnjem novem veku) bosta omejili dve samostojni študiji ok. 20 plemiških družin z ozemlja Slovenije in njihovih strategij preživetja. Raziskano bo njihovo družinsko življenje, premoženje, službovanje, socialne interakcije, gospodarske strategije itd. Tretji sklop (Socialno-materialne strategije in prakse slovenskih družbenih elit v »ego« dokumentih 17. in 18. stoletja) bo posvečen prvoosebnim zgodovinskim zapisom in njihovi izpovednosti. Poleg posamznih študij bo v ospredju objava in komentar dnevnikov Franca Henrika barona Raigersfelda iz srede 18. stoletja.

Faze projekta

Sklop 1: Tipične in posebne oblike socialno-materialnih strategije in praks družbenih elit

1. in 2. leto: Ustvarjanje baz podatkov iz arhivskega gradiva in relevantne literature, oblikovanje metodoloških prijemov; objavljanje rezultatov v samostojnih razpravah v strokovnem časopisju. 3. leto: Sodelovanje pri pripravi in objavi skupne monografije z rezultati projekta.

Sklop 2: Socialno-materialne strategije in prakse izbranih plemiških rodbin v zgodnjem novem veku

1. leto: Ustvarjanje baz podatkov iz arhivskega gradiva, študij relevantne literature in analiza podatkov, oblikovanje metodoloških prijemov. 2. in 3. leto: Združevanje ugotovitev v samostojnih monografskih publikacijah. Sodelovanje pri pripravi in objavi skupne monografije z rezultati projekta.

Sklop 3: Socialno-materialne strategije in prakse družbenih elit v »ego« dokumentih 17. in 18. stoletja

1. in 2. leto: Analiza socialnih komunikacij na podlagi dnevniških zapisov in kroniških iz 18. stoletja. Znanstveno-kritična objava dnevnikov Franca Henrika Raigersfelda iz srede 18. stoletja. 3. leto: Sodelovanje pri pripravi in objavi skupne monografije z rezultati projekta.

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Novejša zgodovina (približno do leta 1800) H230 • Socialna in ekonomska zgodovina H270 

Ključne besede

zgodovina elit • preživetvene strategije • javno in zasebno življenje • socialno komuniciranje • kriminal 15.-18. stoletje • Slovenija