Kolektivne identitete in stanovska družba med Srednjo in Jugovzhodno Evropo od iznajdbe tiska do pojava narodnih gibanj

Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Vprašanje kolektivnih identitet v zgodnjem novem veku predstavlja izrazito deficitarno raziskano področje v slovenskem zgodovinopisju, saj je bilo proučevanje istovetenja z nekdanjimi habsburškimi deželami nezaželeno že od razpada Avstro-Ogrske. Po drugi svetovni vojni je historiografija iz ideoloških razlogov opustila še raziskave meščanstva, plemstva in duhovščine, negativno konotacijo pa je dobilo tudi samo obdobje zgodnjega novega veka kot »doba začasne obnovitve fevdalnega reda«. Projekt je zato velikega pomena za slovensko zgodovinopisje ter druge humanistične in družboslovne discipline, ki se posvečajo človeški preteklosti.

Časovni okvir raziskovalnega projekta obsega dobra tri stoletja od konca srednjega do konca zgodnjega novega veka. Spodnjo mejo predstavlja iznajdba tiska sredi 15., zgornjo pa pojav narodnih gibanj in tiskarskega kapitalizma konec 18. stoletja. Med komunikacijskima revolucijama, ki zamejujeta časovni okvir raziskave, lahko potegnemo jasne vzporednice s sodobno revolucijo družbenih medijev, ki je sprožila razrast množice kolektivnih identitet. V teritorialnem pogledu so raziskave posvečene stičišču Srednje in Jugovzhodne Evrope, ki ga v geografskem smislu omejujejo Jadransko morje, vzhodne Alpe in Panonska nižina. Raziskovanja kolektivnih identitet se projekt loteva skozi prizmo petih kategorij: spola, prostora, družbenega stanu, vere in etničnosti.

Na podlagi koncepta kolektivne identitete bodo potekale raziskave, katerih cilj je odgovoriti na glavna vprašanja:

1. Katere kolektivne identitete so privzemali ljudje na stičišču Srednje z Jugovzhodno Evropo med sredino 15. in koncem 18. stoletja?
2. Katere kategorije so bile na področju kolektivnih identitet konstantne in katere so variirale oziroma, katere so bile manj in katere so bile bolj obstojne?
3. Kako so zgodovinski procesi vplivali na nastajanje, spreminjanje in ugašanje kolektivnih identitet?
4. Kako je posameznik v obravnavanem času in prostoru izkazoval svoje kolektivne identitete?

Projekt bo skušal problematiko obravnavati čim bolj celostno s študijami primerov, ki bodo na osnovi zgornjih kategorij razdeljene na pet tematskih sklopov:

1. Sklop: Ženska kolektivna identiteta kot izraz kategorije spola
2. Sklop: Deželna kolektivna identiteta kot oblika pripadnosti prostoru
3. Sklop: Stanovske kolektivne identitete: plemiške in municipalne pripadnosti
4. Sklop: Konfesionalna kolektivna identiteta
5. Sklop: Etnično-jezikovne kolektivne identitete

Raziskovalno delo bo potekalo na osnovi objavljenih in arhivskih virov v slovenskih, italijanskih, madžarskih in hrvaških arhivih. Metodološki pristop bo temeljil na kvalitativni metodologiji, in sicer bodo viri analizirani zlasti s pristopi eksplikativne metode. Raba kvantitativne metodologije bo omejena na frekvenčno analizo pri ugotavljanju pogostosti uporabe določenih etno- in lingvonimov ali drugih identitetnih označevalcev. V sklepni fazi projekta bo uporabljena tudi komparativna metoda. Projektno skupino sestavlja šest uveljavljenih raziskovalcev z dveh znanstvenih institucij Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Člani projektne skupine bodo rezultate svojega dela sproti predstavljali strokovni in širši javnosti s strokovnimi in znanstvenimi članki, z referati na nacionalnih in mednarodnih konferencah, z javnimi predavanji ter z zaključno znanstveno monografijo.

Gradiva

Programska knjižica 1. projektne delavnice_J6-60104.pdf