Slovenski toponimi v času in prostoru (Historična topografija Slovenije od srednjega veka do 19. stoletja)

Historična topografija ozemlja Republike Slovenije je že skoraj stoletje desiderat slovenske zgodovinske znanosti. Identifikacija (lokalizacija) nekdanjih krajevnih imen – naselij, ledin, voda, objektov, pokrajin ipd. – na katera naletimo v najrazličnejših pisnih zgodovinskih virih preteklosti, je namreč temeljnega pomena za zgodovinsko raziskovanje kot tudi za številne druge znanstvene discipline (geografijo, arheologijo, etnologijo, jezikoslovje idr.). Po drugi svetovni vojni je bilo na tem področju oprvljenega že precej dela, v tiskani obliki so bile izdane historične topografije Kranjske, Štajerske in slovenske Koroške ter Prekmurja, v rokopisu pa je bila v veliki meri obdelana tudi Primorska. Vendar se je poznavanje zgodovinskih virov za naše ozemlje v domačih in tujih arhivih v zadnjih desetletjih bistveno izboljšalo oziroma dopolnilo, izdane so bile številne nove zbirke virov, kar vse je povečalo obseg dostopnih in uporabnih podatkov. Druga »pomanjkljivost« že narejenih historičnih topografij je bila časovna omejitev z letom 1500, torej zgolj na srednjeveško obdobje. Kot se je pokazalo v novejših študijah, srednjeveško gradivo neredko ne omogoča zanesljivih identifikacij toponimov in reševanja historično-topografskih vprašanj, temveč je nujno pritegniti tudi pisne in zlasti kartografske vire kasnejših stoletij. Nova historična topografija Slovenije, ki je cilj predlaganega projekta, bo dolgoročno celovito pokrila celotno državno ozemlje in bo časovno zajela obdobja vse do 19. stoletja. Poleg srednjeveškega gradiva bo v največji možni meri zajela različne zgodovinske vire novega veka, od urbarjev do terezijanskega/franciscejskega katastra in historičnih kart. Tako bo bistveno dopolnila in v mnogočem popravila dosedanje vedenje oziroma obstoječe historično-topografske priročnike. Rezultat bo kar se da sistematična, temeljita, zanesljiva in uporabna historična topografija Slovenije, namenjena znanstveni srenji in laičnim uporabnikom. Načrtovana je interaktivna spletna predstavitev v povezavi s kartografskimi podlagami, ki bo dosegla kar se da širok krog uporabnikov (morda tudi knjžna objava). Obenem bo spletna objava omogočala stalno dopolnjevanje in popravljanje z novimi podatki, s čimer bo permantno pridobivala na vrednosti. Poudariti velja tudi načrtovane možnosti povezav historično-topografskih podatkov z drugimi podatkovnimi bazami (geografskimi, arheološkimi, geodetskimi ipd.). Rezultat oziroma cilj projekta predstavlja tako dolgo zaželjen in takorekoč nujen pripomoček, ki bo obogatil vedenje o slovenski preteklosti in identiteti slovenskega prostora.